Pokop trupelca ali žarni pokop je način slovesa, ki ga izberejo lastniki, ko želijo imeti svojega ljubljenčka na domačem vrtu, v svoji bližini.
Vedeti moramo, da je po zdravstvenih določilih v Sloveniji dovoljen posamičen pokop pokojnih hišnih živali pod pogojem, da ni podan sum bolezni živali ter da ne gre za pokop na vodovarstvenem območju.
Pokojni hišni ljubljenčki morajo biti zakopani tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Verjetno si nihče od nas ne želi, da bi prišel na odkopan grob prižgat svečko. Pozimi je zemlja trda in zmrznjena, tako da so pokopi trupelc skoraj nemogoči.
Dandanes so vsi psi čipirani in po številki čipa se najde lastnika. Vsak lastnik odgovarja za ustrezno oskrbo živali in dejanja. Iz tega sledi, da če pokojnega hišnega ljubljenčka pokopljemo na neprimernem kraju ali če pride do oskrunitve groba, je za to odgovoren lastnik. Problem pokopa trupelca lahko nastane tudi, ko se preselimo ali hočemo na mestu, kjer je hišni ljubljenček pokopan kaj zgraditi ali postaviti.
Žarni pokop se razlikuje od pokopa trupelca. Pokop žare ali pepela je bolj primeren iz higienskega vidika. Tak pokop lahko tudi načrtujemo. Žaro lahko nekaj časa hranimo doma kot spominek in se šele kasneje odločimo za pokop. Tako lahko natančno določimo lokacijo, posadimo rože in uredimo po naših željah.
Sam pokop lahko spremlja spominski obred. V grob lahko položimo cvetje, naše fotografije, njegovo odejico, otroci lahko narišejo pokojnemu hišnemu ljubljenčku risbo v spomin, večji otroci pa lahko napišejo pismo. Grob je tisto mesto, kamor se vračamo po spomine in v spomin prižigamo svečke.
Grob hišnega ljubljenčka je lahko obeležen s spomenikom ali pa je samo kupček zemlje pod najljubšim drevesom ali grmom.