Pokojnega hišnega ljubljenčka prevzame VHS - veterinarsko higienska služba, ki ga z drugimi živalski stranski proizvodi odpelje v vmesni obrat, kjer po potrebi ugotovijo vzrok pogina. Živalski stranski proizvodi pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom. Od tam pa pokojnega hišnega ljubljenčka odpeljejo v predelovalni obrat koncesionarja za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2, v Ljubljano in nato nastalo mesno-kostno moko v sežig v Sloveniji ali drugi državi članici.
Obstaja več različnih postopkov predelave ŽSP, izmed vseh pa je najbolj pogost suhi postopek, ki temelji na dehidraciji ŽSP in naknadnem ločevanju maščob. Pri tem postopku se ŽSP najprej zmeljejo na ustrezno velikost, nato toplotno obdelajo in potem posušijo. Vlaga, ki izhaja v postopku sušenja, se odvaja na kondenzatorje, kjer se utekočini in nato v nadaljevanju obdela kot odpadna voda. Posušeni ŽSP oz. sušina se po fazi sušenja obdela na stiskalnici, kjer se maščobe ločijo od proteinskega dela. Maščobe se nato očistijo, proteinski del pa zmelje in preseje na pravo granulacijo. Končna produkta predelave sta mesno kostna moka in predelane maščobe.
V postopku predelave je zelo pomembna faza toplotne obdelave, kjer se glede na kategorijo ŽSP le ti sterilizirajo oz. higienizirajo. Za posamezno kategorijo ŽSP obstajajo različne metode toplotne obdelave, pri čemer se za ŽSP kategorije 1 običajno uporabljajo metode, ki predpisujejo strožje pogoje. V družbi KOTO se ŽSP kategorije 1 sterilizirajo tako, da se pred toplotno obdelavo material zdrobi na delce manjše od 50 mm, nakar se 20 min zadržuje pri temperaturi 133 °C in nadtlaku 2 bar. (povzeto po vsebini http://www.kotoweb.si/sl-prevzem-zsp)
Danes pa vsi odločno zanikajo, da bi obstajala možnost, da iz ostankov poginulih hišnih ljubljenčkov naredijo krmo za živali. Seveda so to prekinili zaradi izbruha BSE.